Analiza
Ali bo zlato v prihodnjem obdobju res premagovalo delnice?
Zlato ima v sedanjem okolju izjemno dobre možnosti, da v delu prihodnjega cikla dosega boljšo relativno donosnost od delnic. Toda prava naloga vlagatelja ni napovedati enega zmagovalca, temveč sestaviti odporen portfelj.
Od vprašanja »kaj bo najbolj naraščalo v vrednosti« k vprašanju »kaj bo ohranilo kupno moč«
Zgodovina kaže, da vrh delniškega trga in vrh zlata opraviloma ne nastopita hkrati. Po velikih sekularnih vrhovih delnic se je cikel realnih sredstev pogosto nadaljeval še več let, kar je pomembno, saj vlagatelji navadno prehitro sklepajo, da je po prvem močnem premiku priložnost že zamujena.
Po tehnoloških presežkih kapital pogosto poišče realna sredstva
Graf razmerja med zlatom in indeksom S&P 500 spominja na obdobje po tehnološkem balonu ob prelomu tisočletja. Ko je navdušenje nad tehnološkimi delnicami popustilo, se je začel večletni cikel, v katerem je zlato relativno močno preseglo ameriške delnice. Rast tega razmerja pomeni, da zlato pridobiva hitreje od delnic oziroma v obdobjih padcev izgublja manj.
Današnje okolje ni povsem enako, vendar so nekatere vzporednice očitne: visoka vrednotenja tehnološkega sektorja, velika koncentracija kapitala v manjšem številu podjetij ter ponovno povečano zanimanje za realna sredstva. Zgodovina se zato morda ne bo ponovila na enak način, lahko pa se rima.
Ključno sporočilo grafa ni, da je treba delnice v celoti zamenjati za zlato, temveč da se lahko relativna privlačnost posameznih naložbenih razredov skozi dolgoročne cikle lahko močno spremeni.
The last gold bull market began with tech crashing.
— Lukas Ekwueme (@ekwufinance) July 29, 2026
Today, AI is crashing.
After the dot-com crash, gold outperformed the S&P 500 by roughly 6:1 over the following decade.
26 years later, gold is still outperforming the S&P 500 by ~84%.
In other words, all the brilliant… pic.twitter.com/fl0HpFOUSG
Vir: Lukas Ekwueme; TradingView, 29. julij 2026.
Po večletni prevladi ameriških delnic se odpira vprašanje, ali se je začelo obdobje, v katerem bodo zlato in druga realna sredstva postopoma prevzemala večjo vlogo v portfeljih vlagateljev.
Dolgoročni cikli se ne končajo v enem dnevu
Zgodovina kaže, da vrh delniškega trga in vrh zlata oziroma podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem zlata, praviloma ne nastopijo hkrati. Po velikih sekularnih vrhovih delnic se je cikel realnih sredstev pogosto nadaljeval še več let. To je pomembno, ker vlagatelji navadno prehitro sklepajo, da je po prvem močnem premiku priložnost že zamujena.
Graf prikazuje, da so obdobja šibkejših realnih donosov delnic in obveznic v preteklosti pogosto ustvarila ugodnejše okolje za zlato in pozneje tudi za delnice “zlatih” rudarskih podjetij. Pri tem premiki niso bili enakomerni in se prav tako niso začeli istočasno. Zlato je lahko v vrednosti naraščalo prej, medtem ko so rudarska podjetja zaradi večje občutljivosti na stroške, marže in razpoloženje vlagateljev zaostajala ter se vključila šele v poznejši fazi cikla.
To ne pomeni, da se bo zgodovina ponovila na enak način, pomeni pa, da močna rast zlata sama po sebi še ne pomeni nujno konca cikla. Pomembnejši so širše finančno okolje, realne obrestne mere, gibanje likvidnosti, vrednotenja finančnih trgov in dejstvo, koliko kapitala je že usmerjenega v sektor plemenitih kovin.
Prav zato se mi zdi pri zlatu smiselno razmišljati predvsem v letih in ne v tednih. Tudi če je dolgoročna smer ugodna, rast skoraj zagotovo ne bo potekala brez večjih nihanj. Vmesni padci so normalen del bikovskega trenda in lahko nastopijo tudi takrat, ko se dolgoročna zgodba ni bistveno spremenila. Pomembneje od ugibanja kratkoročnih vrhov in dna je zato postopno oblikovanje primerne izpostavljenosti ter razumevanje vloge zlata v celotnem portfelju. Če se bo kapital v prihodnjih letih zaradi visokih vrednotenj delnic, šibkosti obveznic in monetarne negotovosti postopoma preusmerjal proti realnim sredstvom, bi lahko zlato svojo relativno prednost ohranilo precej dlje, kot danes pričakuje večina vlagateljev.
Delnice niso poceni niti glede na količino denarja
Razmerje med indeksom S&P 500 in denarno maso kaže, koliko vrednosti delniški trg dosega glede na količino denarja v obtoku. Današnje ravni se približujejo območjem iz časa tehnološkega balona. Visoka vrednotenja sama po sebi ne sprožijo padca, pomenijo pa, da je prihodnja donosnost bolj odvisna od nadaljnje rasti dobičkov in ohranjanja zaupanja.
Spodnji graf je pomemben predvsem zato, ker pokaže, da rasti delnic ne moremo pojasniti zgolj z rastjo količine denarja. Tudi po upoštevanju povečane denarne mase je ameriški delniški trg zgodovinsko visoko vrednoten. To zmanjšuje varnostno rezervo vlagateljev, saj lahko že manjše razočaranje pri dobičkih, obrestnih merah ali gospodarski rasti povzroči večja nihanja.
Ob tem je treba poudariti, da takšno razmerje ni kazalnik za natančno določanje vrha trga. Vrednotenja lahko ostanejo povišana dlje časa, zlasti kadar trg podpira močna likvidnost in optimizem glede prihodnje rasti. Povejo pa nam, da pri trenutnih ravneh ni smiselno zanemariti razpršitve in upravljanja tveganj.
Glavno vprašanje zato ni, ali se mora delniški trg jutri obrniti navzdol, temveč koliko prihodnjih dobrih novic je že vračunanih v današnje cene.
S&P 500 to Money Supply
— Kacper Piotr Kaminski (@Kacper_PK_CH) July 26, 2026
As you know, we never sell / short uptrends, but I can't look at this chart and say it's a bargain. pic.twitter.com/pq0OLAZGfR
Vir: Kacper Piotr Kamiński; TradingView, 26. julij 2026.
Tretji veliki cikel zlata?
Spodaj prikazujem dolgoročni graf zlata, ki kaže na tri velike bikovske cikle. Prvi se je začel po opustitvi vezave dolarja na zlato leta 1971, drugi po dolgotrajni konsolidaciji z začetkom tega tisočletja, medtem, ko se je tretji pričel v zadnjih nekaj letih Čeprav prihodnjega razvoja ni mogoče zanesljivo napovedati, graf nakazuje, da dolgoročni potencial zlata morda še ni izčrpan in da je trenutna konsolidacija v ceni le kratek premor v dolgoročnem bikovskem ciklu, ki ga prikazuje rdeča krivulja.
Tako drzne projekcije je treba obravnavati kot scenarij, ne kot gotovost. Bistvo grafa ni ciljna cena, temveč struktura, saj se največji premiki pogosto razvijejo šele po večletnih konsolidacijah. Če je preboj vzdržen, lahko trend traja dlje, kot pričakuje večina vlagateljev. Hkrati je treba računati na visoko volatilnost, lažne preboje in obdobja, ko bo zlato nekoliko “zaostajalo”.
Zlato v svetovnem premoženju še vedno ni prevladujoče
Tržna vrednost vsega nadzemnega zlata danes predstavlja le del vrednosti svetovnega delniškega trga. V obdobjih velikih monetarnih in geopolitičnih pretresov je bil ta delež bistveno višji. Že razmeroma majhen premik globalnega kapitala proti zlatu lahko zato opazno vpliva na njegovo ceno.
Med možnimi spodbudami, ki lahko intenzivno vplivajo na rast deleža zlata v prihodnje, so nadaljnja rast javnega dolga, deglobalizacija, geopolitična trenja, nakupi centralnih bank in vprašanje dolgoročne kupne moči valut. Noben od omenjenih dejavnik sam ne zagotavlja rasti, a skupaj ustvarjajo okolje, v katerem zlato pridobiva večjo strateško vrednost kot v obdobjih nizke inflacije in stabilnih obvezniških trgov.
Zlato ni nadomestilo za portfelj
Teza o relativni prednosti zlata ne pomeni, da bi moral vlagatelj prodati vse delnice, saj delnice ostajajo temelj dolgoročnega ustvarjanja premoženja in omogočajo udeležbo pri rasti produktivnih podjetij. Tudi ostali naložbeni razred imajo pommebno vlogo v posameznikovih portfeljih, a pogosto največje tveganje predstavlja prav koncentracija naložb: prevelika odvisnost od enega trga, ene valute, ene panoge ali enega scenarija.
Smiselna razpršitev pomeni, da posamezni deli portfelja ne reagirajo enako na inflacijo, recesijo, visoke obrestne mere ali geopolitične pretrese. Delež zlata je zato treba določiti glede na cilje, časovni horizont, stabilnost prihodkov, toleranco do nihanj in že obstoječe naložbe. Za nekoga je primeren manjši zaščitni delež, za drugega večja strateška izpostavljenost, zato univerzalnega odstotka ni.
Za dobre odločitve je pomemben premislek
Kaj je danes smiselno narediti?
- Preveriti koncentracijo. Kolikšen del portfelja je vezan na ameriške delnice, tehnologijo, eno valuto ali en gospodarski scenarij?
- Določiti nalogo zlata. Je namen zaščita kupne moči, zmanjšanje portfeljskih nihanj ali aktivna stava na rast?
- Vstopati postopno. Ker časovnega vrha ali dna ni mogoče zanesljivo določiti, postopno oblikovanje pozicije zmanjša tveganje napačnega trenutka.
- Ohraniti likvidnost. Varnostna rezerva ne sodi v volatilne naložbe in mora ostati dostopna.
- Portfelj redno uravnoteževati. Rast posamezne naložbe naj ne povzroči, da portfelj neopazno postane preveč tvegan ali enostranski.
Zaključek: priprava je pomembnejša od popolne napovedi
Argumenti za zlato so danes prepričljivi: visoka vrednotenja delnic, pritisk na obvezniške trge, dolgoročno razvrednotenje denarja in razmeroma majhen delež zlata v svetovnem finančnem premoženju. To povečuje verjetnost, da bo zlato v delu prihodnjega obdobja relativno uspešnejše od delnic in nekaterih drugih naložbenih razredov.
Vendar ne pozabimo, da noben graf ne odpravi negotovosti. Najbolj trdna strategija zato ni »vse na zlato«, temveč premišljena kombinacija produktivnih naložb, realnih sredstev, likvidnosti in varnostne rezerve. Cilj ni zmagati v vsakem letu, ampak ohraniti kupno moč, zmanjšati možnost prisilnih odločitev in ostati na poti do dolgoročnih finančnih ciljev.
Zlato je del načrta, ne celoten načrt
Zlato lahko pomembno prispeva k zaščiti in razpršitvi premoženja, vendar njegova primerna vloga ni za vsakogar enaka. Odvisna je od vaših ciljev, časovnega horizonta, obstoječih naložb, likvidnostnih potreb in odnosa do tveganja.
Ne glede na to, ali zlato že imate ali o njem šele razmišljate, je smiselno preveriti, kakšno mesto mu pripada v okviru vašega celotnega premoženja.
Lep pozdrav
Peter Herman
Omejitev odgovornosti
Vse informacije, komentarji, analize, grafi in prikazi v tej vsebini predstavljajo osebna mnenja avtorja oziroma splošne informativne vsebine. Niso prilagojeni posameznemu uporabniku, njegovim ciljem, finančnemu položaju ali naložbenemu profilu. Vsebina ne predstavlja investicijskega svetovanja, osebnega investicijskega priporočila, upravljanja premoženja ali poziva k nakupu oziroma prodaji finančnih instrumentov v smislu ZTFI-1, MiFID II ali druge veljavne zakonodaje. Naložbe vključujejo tveganje izgube kapitala. Pretekla uspešnost ne zagotavlja prihodnjih rezultatov. Vsak uporabnik sprejema svoje odločitve samostojno in na lastno odgovornost.
Želite več podobnih vsebin?
Spremljajte aktualne novice, analize, komentarje in finančne vpoglede s področja gospodarstva, finančnih trgov, plemenitih kovin in zaščite premoženja.