Novice
Inflacija pod površjem: kaj že kažejo trgi?
Ko trg državnega dolga postane ena najpomembnejših zgodb na finančnih trgih
V zadnjih tednih se vse več dogajanja na finančnih trgih ponovno vrti okoli vprašanja, ki bo po mojem mnenju v prihodnjih letih postajalo samo še pomembnejše: kdo bo financiral vedno večje dolgove držav in po kakšni ceni?
Ameriško finančno ministrstvo je povečalo odkupe dolgoročnih državnih obveznic prav v obdobju, ko so se dolgoročne donosnosti izrazito zvišale. To še ni kvantitativno sproščanje in tudi ne pomeni neposrednega nadzora nad krivuljo donosnosti. Je pa jasen znak, da postaja delovanje največjega obvezniškega trga na svetu vedno pomembnejši del finančne stabilnosti.
Pri tem ne gre samo za višino ameriškega dolga. Pomembno je tudi, kdo bo vse te obveznice kupoval. Tuje centralne banke diverzificirajo rezerve, banke imajo omejitve svojih bilanc, hkrati pa se za kapital vlagateljev potegujejo podjetja z ogromnimi investicijami v umetno inteligenco in podatkovne centre. Trg zato za dolgoročni državni dolg zahteva vedno večjo premijo.
To je pomembno tudi za delniške trge. Realne donosnosti ameriških obveznic se približujejo območju, ki je v nekaterih preteklih ciklih sovpadalo z večjimi korekcijami delnic. Visoke realne obrestne mere namreč pomenijo dražje financiranje in hkrati povečujejo privlačnost obveznic v primerjavi z dragimi delnicami.
Na drugi strani ostajajo surovinski in inflacijski pritiski precej bolj trdovratni, kot bi si centralne banke želele. Energetske motnje, omejena ponudba in geopolitična tveganja pomenijo, da lahko nov inflacijski pritisk pride prav v času, ko visoki dolgovi omejujejo prostor denarne politike.
Warshov prvi Jackson Hole govor sprožil močan “risk-off” odziv trgov
Novi predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh je v petkovem nastopu zelo jasno poudaril, da odgovornost za več kot pet let povišane inflacije nosi Fed in da mora biti zdaj njegova glavna naloga vrnitev inflacije proti 2-odstotnemu cilju. Za finančne trge je sporočilo pomembno, ker Warsh s tem zmanjšuje prostor za pričakovanja hitrega in agresivnega zniževanja obrestnih mer. A ob tem ostaja vprašanja ali si FED sploh lahko privošči zviševanje obrestnih mer in za kakšno ceno. Po prvem govoru Kevina Warsha na Jackson Holeu v vlogi predsednika Fed so delnice, plemenite kovine in kriptosredstva močno zdrsnili.
Po navedbah objave naj bi bilo v nekaj urah izbrisanih več kot 2,3 bilijona dolarjev tržne vrednosti. Ključni razlog je bil precej bolj restriktiven ton od pričakovanj: pred govorom je večina trga računala, da bo Fed septembra obrestne mere pustil nespremenjene.
🚨 Over $2.3 trillion wiped out from gold, silver, US stocks, and crypto in the last 4 hours.
— Bull Theory (@BullTheoryio) August 28, 2026
This started right after Kevin Warsh's first Jackson Hole speech as Fed Chair.
Going into today, markets were not pricing in rate hikes. Inflation had spiked earlier this year because… pic.twitter.com/pqLhZEMbAV
Ray Dalio: Dolžniška kriza se pogosto konča z razvrednotenjem denarja
Ray Dalio opozarja, da visoka zadolženost držav pogosto vodi v razvrednotenje valute, saj se s tem realna vrednost dolga zmanjšuje. V takšnem okolju lahko nominalno rastejo delnice, nepremičnine in druga sredstva, vendar del te rasti odraža predvsem padec kupne moči denarja. Če vlagatelji ob visokem dolgu začnejo zahtevati višje donose na državne obveznice, postajajo realna sredstva, predvsem zlato, ponovno pomemben del zaščite premoženja.
Ray Dalio je ameriški milijarder, vlagatelj in ustanovitelj družbe Bridgewater Associates, enega največjih hedge skladov na svetu. Znan je predvsem po analizah dolgoročnih dolžniških ciklov, denarne politike, valut in odnosov med velikimi svetovnimi silami. V zadnjih letih pogosto opozarja, da kombinacija visokega javnega dolga, proračunskih primanjkljajev in monetarnega financiranja povečuje tveganje razvrednotenja denarja.
JPMorgan opozarja: prehranska kriza bi lahko v 2027 prerasla v nov inflacijski val
JPMorgan banka opozarja, da bi se lahko svet v prihodnjem letu soočil z izrazitejšim pritiskom na cene hrane. Glavna tveganja prihajajo iz več smeri hkrati: motenj pri dobavi dušikovih gnojil skozi Hormuško ožino, geopolitike in omejene dobave žita iz območja Črnega morja ter potencialno zelo močnega pojava El Niño. Ker se gnojila uporabljajo v točno določenih fazah pridelovalnega cikla, se današnje motnje lahko v polnem obsegu pokažejo šele pri naslednjih žetvah.
Težava zato ni nujno v tem, kaj se dogaja na trgovskih policah danes, ampak kaj se lahko zgodi s ponudbo in cenami v naslednjih 6–12 mesecih. Če se hkrati poslabšajo dostopnost gnojil, vremenske razmere in logistika ključnih kmetijskih surovin, lahko prehranska inflacija ponovno postane pomemben makroekonomski dejavnik. Kitajska se na tak scenarij pripravlja z zalogami hrane in gnojil, kar ponovno odpira vprašanje, koliko strateških rezerv imajo druge države.
Kmetijske surovine na najvišji ravni v desetletju – nov pritisk na inflacijo
Indeks kmetijskih surovin DBA se je povzpel na najvišjo raven v približno desetletju. Višje cene energije, gnojil, transporta in drugih vhodnih stroškov se postopoma prelivajo tudi v kmetijsko proizvodnjo, kar povečuje tveganje nadaljnje rasti cen hrane.
To za centralne banke ustvarja neprijetno kombinacijo: inflacijski pritiski se lahko ponovno krepijo ravno v času, ko gospodarstvo potrebuje manj restriktivno denarno politiko. Če bo rast cen hrane vztrajala, bo manevrski prostor Feda in drugih centralnih bank še ožji.
Meanwhile…..
— Otavio (Tavi) Costa (@TaviCosta) August 23, 2026
Agricultural commodities are now at their highest level in a decade.
Yet another unintended consequence of higher energy prices.
Watch the Fed be forced to walk back its hawkish stance even as inflation continues to creep higher.
It’s not like these guys have… pic.twitter.com/uB7d8bYTO5
Surovine nakazujejo precej več inflacijskega pritiska kot uradni CPI
Graf kaže vse večji razkorak med gibanjem surovin in uradno ameriško inflacijo. Medtem ko je CPI okoli 3,4 %, je enakovredno tehtani indeks surovin S&P GSCI močno pospešil in se povzpel na najvišje ravni v prikazanem obdobju. Takšno gibanje običajno pomeni, da se pritiski na stroške energije, hrane in industrijskih materialov še niso v celoti prelili v končne potrošniške cene.
There are two types of inflation:
— Otavio (Tavi) Costa (@TaviCosta) August 26, 2026
What the government reports and what the real world is experiencing.
We all know which one to believe.
Just wait until the Fed points to the blue line — or a similar measure — to justify easing financial conditions, even as inflation continues… pic.twitter.com/oV7ZCRHxZC
Nemška skladišča plina so pred zimo občutno manj napolnjena kot v preteklih letih
Nemška skladišča zemeljskega plina so bila 24. avgusta napolnjena le približno 51 %, kar je precej manj kot leto prej in tudi pod ravnmi iz večine zadnjih let. Še leta 2024 so bila v tem času skoraj 94-odstotno napolnjena, leta 2025 pa približno 69-odstotno. To pomeni, da Nemčija vstopa v zadnji del sezone polnjenja z bistveno manjšo varnostno blazino.
Težava je predvsem v tem, da bi bilo treba tempo polnjenja precej pospešiti, medtem ko so cene plina že močno narasle. Če bo zima hladnejša ali bodo dobave dodatno motene, lahko nižje zaloge ponovno pomenijo pritisk na cene energije, industrijo in inflacijo. Graf zato lepo pokaže, da evropska energetska varnost ostaja eno pomembnejših makroekonomskih tveganj.
Hedge skladi močno stavijo na zlato in baker
Neto dolge pozicije hedge skladov in upravljavcev v terminskih pogodbah na zlato so narasle na približno 100 milijard dolarjev, kar je blizu rekordnim ravnem. Samo v zadnjih nekaj tednih se je izpostavljenost povečala za več kot 20 milijard dolarjev, kar kaže na izrazito okrepljeno zanimanje za plemenite kovine.
Še bolj izstopa baker, kjer so neto dolge pozicije dosegle približno 13 milijard dolarjev in s tem novo rekordno raven. V zadnjih štirih mesecih se je bikovska izpostavljenost več kot podvojila, kar kaže, da večji vlagatelji trenutno zelo močno stavijo tako na plemenite kot industrijske kovine.
🔥 Hedge funds and money managers are extremely bullish on gold and copper:
— Global Markets Investor (@GlobalMktObserv) August 25, 2026
Net long positioning in gold futures among hedge funds and money managers has risen to ~$100 billion, near its highest level on record.
This is up more than +$20 billion over the last 3 weeks and is… pic.twitter.com/4wFvhDRxe0
Delnice in surovine se skozi zgodovino izmenjujejo v dolgih ciklih
Graf prikazuje več kot stoletje izmenjevanja dolgoročnih bikovskih in medvedjih obdobij med delnicami in surovinami. Ko so surovine v močnem sekularnem trendu rasti, praviloma povečujejo inflacijske pritiske, kar sčasoma zmanjšuje privlačnost obveznic in ustvarja manj ugodno okolje tudi za visoko vrednotene delnice.
Kitajska gradi globalno mrežo zlatih trezorjev za krepitev vloge juana
Po poročanju Bloomberga in S&P Global Ratings Kitajska razvija globalno mrežo trezorjev za zlato, s katero želi okrepiti uporabo juana v mednarodni trgovini. Sistem naj bi prek Hongkonga in drugih lokacij omogočal, da so določene transakcije v juanih tesneje povezane z zlatom, kar bi povečalo zaupanje in uporabnost kitajske valute zunaj domačega trga.
Gre za pomemben korak v širši strategiji zmanjševanja odvisnosti od dolarja. Če bo Kitajska uspela razširiti uporabo juana v mednarodni trgovini z dodatno podporo fizičnega zlata, bi to lahko dolgoročno okrepilo monetarno vlogo zlata in pospešilo nastajanje bolj večpolarnega finančnega sistema.
Trump deli opozorilo Jima Rickardsa: zlato proti 10.000 dolarjem?
Jim Rickards ocenjuje, da bi lahko zlato do konca leta 2026 doseglo 10.000 dolarjev za unčo, v bolj ekstremnem scenariju pa omenja celo 20.000 dolarjev. Njegova teza temelji predvsem na padanju zaupanja v valute in finančni sistem, hitro rastočem ameriškem dolgu, politični nestabilnosti ter geopolitičnih tveganjih.
Še bolj zanimiv pa je politični signal: Donald Trump je vsebino o »midterm meltdownu« sam delil naprej. To seveda ne pomeni, da podpira vse Rickardsove cenovne napovedi, vendar v času, ko je ameriški javni dolg presegel 40 bilijonov dolarjev, takšna objava dodatno opozarja na vse večjo občutljivost trgov na vprašanja dolga, valute in zaupanja v finančni sistem.
Kaj bi se zgodilo, če bi svet želel samo 1 % več zlata?
Globalno finančno premoženje je ocenjeno na približno 333 bilijonov dolarjev, medtem ko je vrednost vsega doslej izkopanega zlata okoli 31 bilijonov dolarjev. Že premik samo 1 % svetovnega finančnega premoženja v zlato bi pomenil približno 3,3 bilijona dolarjev dodatnega povpraševanja – skoraj šestkratnik celotnega letnega povpraševanja po zlatu v letu 2025.
To je pomembno predvsem zato, ker se ponudba zlata povečuje zelo počasi, približno 1–2 % letno, medtem ko centralne banke še naprej kupujejo. Zlato ne izplačuje dividend ali obresti, zato ni nadomestilo za produktivna sredstva, vendar graf zelo jasno pokaže eno stvar: za močan vpliv na ceno ni potrebno, da svet »postane zaljubljen v zlato«. Dovolj je že majhen premik v globalni alokaciji kapitala.
$40 trillion of US debt & nearly $1.2 trillion in interest costs (this fiscal year) is the major crises that US is facing. And guess what : US has already run a $1.8 trillion deficit in just 10 months of FY26.
— Advait Arora (@WealthEnrich) August 22, 2026
This is the big issue @RayDalio is talking about. When debt keeps… pic.twitter.com/QsX10nUDIa
Srebro vstopa v šesto zaporedno leto primanjkljaja
Trg srebra naj bi tudi v letu 2026 ostal v primanjkljaju, ocenjenem na približno 46 milijonov unč, kar bi pomenilo že šesto zaporedno leto, ko povpraševanje presega ponudbo. K primanjkljaju pomembno prispeva močno povpraševanje po palicah in kovancih, medtem ko rudarska ponudba ostaja omejena.
Silver's supply deficit is set to widen to 46.3M oz in 2026, marking its 6th straight year of shortfall, per the World Silver Survey.
— MINING.COM (@mining) August 26, 2026
An 18% surge in coin and bar buying is expanding the supply gap, even as industrial use drops 3% due to solar panel thrifting.
The market has… pic.twitter.com/SKprt2nbs7
Inflacijski pritiski se znova krepijo prek hrane, energije in surovin, medtem ko visoka zadolženost omejuje manevrski prostor centralnih bank. V takšnem okolju postaja še pomembneje, kako je premoženje strukturirano in koliko je izpostavljeno razvrednotenju denarja.
V okviru HF Premium bom od septembra naprej naročnikom objavljal tudi širši kontekst, podrobnejše analize in možne scenarije za različne vrste premoženja, ki jih potrebujem vsak od nas za lastno spremljanje naložb in premoženja.
Če želite preveriti, kako je na takšno okolje pripravljeno vaše premoženje, se lahko dogovorimo za uvodni pregled in pripravo ustrezne strukture.
Peter Herman | Herman Finance
Omejitev odgovornosti
Vse informacije, komentarji, analize, grafi in prikazi v tej vsebini predstavljajo osebna mnenja avtorja oziroma splošne informativne vsebine. Niso prilagojeni posameznemu uporabniku, njegovim ciljem, finančnemu položaju ali naložbenemu profilu. Vsebina ne predstavlja investicijskega svetovanja, osebnega investicijskega priporočila, upravljanja premoženja ali poziva k nakupu oziroma prodaji finančnih instrumentov v smislu ZTFI-1, MiFID II ali druge veljavne zakonodaje. Naložbe vključujejo tveganje izgube kapitala. Pretekla uspešnost ne zagotavlja prihodnjih rezultatov. Vsak uporabnik sprejema svoje odločitve samostojno in na lastno odgovornost.
Želite več podobnih vsebin?
Spremljajte aktualne novice, analize, komentarje in finančne vpoglede s področja gospodarstva, finančnih trgov, plemenitih kovin in zaščite premoženja.