HERMAN FINANCE

Prijava
Registracija

Novice

Denarna masa raste hitreje od surovin – se začenja preobrat?

Ameriško gospodarstvo ostaja odporno, Fed pred zahtevno septembrsko odločitvijo

Najnovejši podatki iz ZDA kažejo, da trg dela ostaja precej močnejši od pričakovanj. Ameriško gospodarstvo je avgusta ustvarilo 162.000 novih delovnih mest, medtem ko je trg pričakoval le okoli 55.000. Stopnja brezposelnosti je ostala pri 4,1 %, zasebni sektor je dodal 127.000 delovnih mest, rast povprečnih urnih plač pa je znašala 3,09 % na letni ravni. Navzgor so bili popravljeni tudi podatki za pretekla meseca.

Za Federal Reserve takšna slika pomeni še zahtevnejšo septembrsko odločitev. Močan trg dela zmanjšuje potrebo po hitrem sproščanju denarne politike, medtem ko inflacija še vedno ostaja nad ciljem. Če bodo tudi prihodnji inflacijski podatki ostali visoki, se lahko pričakovanja glede daljšega obdobja visokih obrestnih mer ponovno okrepijo.

V ozadju pa ostaja še širši problem – dolžniška spirala in vse višja cena financiranja. Več dolga ob višjih obrestih pomeni večje stroške servisiranja za države, podjetja in gospodinjstva. To se pozna tudi v Sloveniji, kjer so banke z začetkom novega meseca ponovno zvišale obrestne mere za posojila. Hipotekarno posojilo s fiksno obrestno mero in desetletno ročnostjo, ki ga je bilo še pred nekaj meseci mogoče dobiti pod 3 %, je zdaj že okoli 3,5 % ali več.

Kombinacija močnega trga dela, vztrajne inflacije, visokih obrestnih mer in naraščajočega dolga tako ostaja ena ključnih makro zgodb tega obdobja.

Trgi trenutno bolj stavijo na premor Feda

Po podatkih Kalshi trg trenutno pripisuje približno 56-odstotno verjetnost, da bo Fed septembra obrestne mere ohranil nespremenjene, medtem ko je verjetnost dviga za 25 bazičnih točk okoli 41 %. Pričakovanja so se po zadnjih podatkih s trga dela in komentarjih predstavnikov Feda nekoliko premaknila v smeri premora, vendar bo končna odločitev še vedno močno odvisna od prihajajočih podatkov o zaposlenosti in inflaciji.

Denarna masa M2 na rekordnih ravneh

Denarna masa M2 v ZDA, na Kitajskem, v evroobmočju in na Japonskem ostaja na oziroma blizu rekordnih ravni. Graf lepo pokaže, da visoka likvidnost ni omejena le na eno gospodarstvo, temveč gre za širši globalni pojav. Dolgoročno takšno okolje podpira nominalno rast cen finančnega in realnega premoženja, hkrati pa povečuje tveganje za vztrajnejše inflacijske pritiske.

Kitajska denarna masa M2 je več kot dvakrat večja od ameriške

Kitajska denarna masa M2 je julija 2026 dosegla približno 52,6 bilijona USD, medtem ko ameriška znaša okoli 23,2 bilijona USD. Kitajska je ZDA po obsegu M2 prehitela že okoli leta 2009, od takrat pa se je razlika močno povečala. Graf lepo pokaže, kako veliko vlogo ima Kitajska danes v globalni likvidnostni sliki.

Von der Leyen želi več evropskih prihrankov usmeriti v evropska podjetja

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izpostavila, da je okoli 10.000 milijard evrov prihrankov evropskih gospodinjstev na bančnih depozitih, pomemben del evropskega kapitala pa je investiran zunaj Evrope. Cilj pobude Savings and Investments Union je zato ustvariti pogoje, da bi se več teh prihrankov prostovoljno usmerjalo na evropske kapitalske trge in v financiranje evropskih podjetij. Pomembno: izjava ne pomeni, da želi EU zaseči ali prisilno investirati bančne prihranke posameznikov; sekuritizacija, ki jo omenja, se nanaša predvsem na združevanje bančnih posojil v naložbene instrumente, ne na neposreden odvzem depozitov varčevalcev.

Tudi Kanada želi več domačega kapitala usmeriti v domače gospodarstvo

Kanadski finančni ministri so že leta 2024 nakazali željo, da bi kanadski pokojninski skladi večji del kapitala vlagali doma, namesto da velik delež sredstev usmerjajo na tuje trge. Razprava je bila del širšega vprašanja, kako mobilizirati domače prihranke za financiranje podjetij, infrastrukture in gospodarske rasti – podobno kot danes v Evropi poteka razprava o tem, kako več evropskih prihrankov usmeriti v evropske naložbe.

Zlato v zadnjih 25 letih občutno prehitelo ameriške delnice

Graf primerja donosnost zlata in indeksa S&P 500 od začetka 2000-ih. Do septembra 2026 je zlato pridobilo približno 1.493 %, medtem ko je S&P 500 v istem obdobju zrasel za okoli 838 %. Primerjava lepo pokaže, da je zlato v dolgem obdobju, zaznamovanem z denarno ekspanzijo, finančnimi krizami in inflacijskimi pritiski, močno preseglo donosnost ameriškega delniškega trga.

Zlato je še vedno le majhen del svetovnega finančnega premoženja

Kljub močnemu porastu cene zlata predstavlja zasebno imetniško zlato po oceni Incrementum le okoli 2,7 % svetovnega finančnega premoženja, medtem ko preostalih 97,3 % predstavljajo druga finančna sredstva. Ob rekordnih ravneh dolga, nadaljnji rasti denarne mase in vztrajnih javnofinančnih primanjkljajih to kaže, da je alokacija kapitala v zlato globalno še vedno razmeroma majhna. Če bi vlagatelji v prihodnje povečali delež zlata v portfeljih že za nekaj odstotnih točk, bi to lahko pomenilo pomemben dodaten vir povpraševanja.

Vir: Incrementum – In Gold We Trust Report; BIS, ICE, Metals Focus, Preqin, SIFMA, WFE, World Gold Council

Rusko zlato se vse bolj preusmerja proti Hongkongu

Hongkong je v prvih sedmih mesecih 2026 uvozil skoraj 100 ton ruskega zlata, kar predstavlja rekord in skoraj trikrat več kot v enakem obdobju leto prej. Od začetka leta 2022 so hongkonški kupci po podatkih Financial Timesa kupili že približno 35 milijard USD ruskega zlata. Zahodne sankcije so tako pomemben del ruskih tokov zlata preusmerile iz tradicionalnih središč, kot sta London in New York, proti Hongkongu in Kitajski.

Vir: Financial Times; Hong Kong Census and Statistics Department, Goldfix

Tether je pri nakupih zlata prehitel kitajsko centralno banko

V šestih četrtletjih do marca 2026 je Tether po prikazanih podatkih kupil skoraj 50 % več zlata kot kitajska centralna banka (PBoC). Posebej izstopata tretje in četrto četrtletje 2025, ko je Tether kupil več kot 20 ton zlata na četrtletje. To kaže, da pomembno povpraševanje po fizičnem zlatu ne prihaja več samo od centralnih bank, temveč tudi iz zasebnega finančnega in kripto sektorja.

Ob koncu pa za naročnike HF Premium predstavljam dve zelo pomembni informaciji glede pričakovanj o prihodnji ceni zlata.

Prva prihaja iz analize Financial Timesa in odpira vprašanje, zakaj sedanji bikovski trend zlata še nima jasnih znakov konca.

Druga pa temelji na 50-letnem grafikonu zlata in dolgoročnem cenovnem cilju, ki sega precej višje od današnjih ravni.

🔒 Nadaljevanje je namenjeno naročnikom HF Premium.

Kaj nam sporočajo tokratne novice?


Globalna likvidnost ostaja visoka, denarna masa raste, hkrati pa se vse več dogaja tudi na trgih surovin, energije in plemenitih kovin. To še ni nujno potrditev novega surovinskega cikla, je pa dovolj signalov, da bo ta del trga v prihodnjih mesecih vredno pozorno spremljati.

Hvala, ker spremljate novice in vsebine Herman Finance. Tudi v prihodnje bom skušal iz množice podatkov izluščiti predvsem tiste informacije, ki so za vlagatelje res pomembne.

Za bolj poglobljen komentar, dodatne grafe in moj pogled na ključne tržne premike pa so vam na voljo vsebine v okviru HF Premium.

Peter Herman | Herman Finance

Omejitev odgovornosti

Vse informacije, komentarji, analize, grafi in prikazi v tej vsebini predstavljajo osebna mnenja avtorja oziroma splošne informativne vsebine. Niso prilagojeni posameznemu uporabniku, njegovim ciljem, finančnemu položaju ali naložbenemu profilu. Vsebina ne predstavlja investicijskega svetovanja, osebnega investicijskega priporočila, upravljanja premoženja ali poziva k nakupu oziroma prodaji finančnih instrumentov v smislu ZTFI-1, MiFID II ali druge veljavne zakonodaje. Naložbe vključujejo tveganje izgube kapitala. Pretekla uspešnost ne zagotavlja prihodnjih rezultatov. Vsak uporabnik sprejema svoje odločitve samostojno in na lastno odgovornost.

Želite več podobnih vsebin?

Spremljajte aktualne novice, analize, komentarje in finančne vpoglede s področja gospodarstva, finančnih trgov, plemenitih kovin in zaščite premoženja.

PREBERI VEČ IZOBRAŽEVALNIH VSEBIN
Subscribe
Subscribe
Politika zasebnosti

Spletna stran https://herman-finance.com/ je uradna spletna stran podjetja Herman Finance, Peter Herman s.p., Cankarjeva ulica 16, 2380 Slovenj Gradec.

Spletna stran z namenom izboljšanja uporabniške izkušnje, spremljanja delovanja, dostopanja do družbenih omrežij ter možnosti deljenja vsebine spletne strani uporablja piškotke. Ob obisku spletne strani se naložijo piškotki nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani Herman Finance.

Z uporabo tehnologije piškotkov prek brskalnika shranjujemo uporabnikove nastavitve. Ti so prenešeni ob prvem obisku spletne strani Herman Finance. Če je piškotek že shranjen na napravi, se podatki iz spletne strani uporabijo za komunikacijo prek shranjenega piškotka. V nekaterih primerih spletna stran prilagodi prikazano vsebino za specifičnega uporabnika ter tako izboljša uporabniško izkušnjo.