Novice
Finančni trgi pod pritiskom: v ospredju nafta, obrestne mere in zlato
Nafta nad 100 dolarjev, obrestne mere rastejo, zlato in surovine v ospredju
Finančni trgi ponovno vstopajo v precej zahtevnejše obdobje.
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu se vse bolj selijo tudi na energetske in finančne trge. Cena nafte je ponovno presegla 100 dolarjev za sod, motnje na ključnih transportnih poteh pa povečujejo tveganje nadaljnje rasti cen energije.
To je pomembno tudi precej širše. Dražja energija pomeni nove inflacijske pritiske, višje stroške za podjetja in gospodinjstva ter dodatno otežuje delo centralnim bankam, ki imajo vse manj prostora za zniževanje obrestnih mer. Hkrati rastejo stroški zadolževanja držav, kar dodatno obremenjuje že tako visoko zadolžena gospodarstva.
V takšnem okolju postajajo ponovno pomembna vprašanja, ki smo jih v zadnjih letih nekoliko potisnili v ozadje: varnost energetskih dobav, strateške surovine, inflacija, realna vrednost denarja in struktura premoženja.
V nadaljevanju predstavljam nekaj pomembnejših dogodkov, ki trenutno oblikujejo finančne trge in lahko pomembno vplivajo na dogajanje v prihodnjih mesecih.
Savdski Arabiji zmanjkuje časa: nov udarec za svetovni naftni trg
Razmere na svetovnem naftnem trgu se dodatno zaostrujejo. Po napadih z droni je bil ustavljen ključni savdski naftovod East–West, ki povezuje vzhodni del države s pristaniščem Yanbu ob Rdečem morju. Po tej poti je Savdska Arabija v zadnjem obdobju preusmerjala približno 4 milijone sodov nafte dnevno, s čimer je obšla težave pri transportu skozi Hormuško ožino. To predstavlja približno 4 % svetovne ponudbe nafte.
Težava je predvsem v časovnem okviru. Zaloge v pristanišču Yanbu naj bi ob trenutnem tempu izvoza zadoščale le še za približno 5 do 7 dni, medtem ko bi lahko popravilo poškodovanega naftovoda po nekaterih ocenah trajalo več tednov. Če pretok ne bo pravočasno obnovljen, bi Savdska Arabija lahko morala dodatno zmanjšati izvoz.
Pritisk je še večji, ker je savdska proizvodnja nafte avgusta padla na približno 6,2 milijona sodov dnevno, medtem ko je februarja znašala okoli 10,9 milijona sodov dnevno. Hkrati ostaja promet skozi Hormuško ožino močno omejen, dodatna tveganja pa se pojavljajo tudi okoli Rdečega morja in prehoda Bab el-Mandeb.
Cena nafte se je zaradi teh razmer ponovno povzpela nad 100 dolarjev za sod. Brent je danes trgoval okoli 108 dolarjev, ameriška WTI pa okoli 103 dolarjev za sod.
Ključni problem ni več samo dražji transport nafte. Če bi se zaloge v Yanbu začele izčrpavati, lahko govorimo o dejanskem zmanjšanju fizične ponudbe na svetovnem trgu.
To bi lahko pomenilo dodaten pritisk na cene goriv, transporta in proizvodnje ter posledično nov inflacijski pritisk ravno v trenutku, ko centralne banke že imajo precej manj prostora za sproščanje denarne politike.
It seems most people don't understand how severe the energy situation is right now in the Middle East.
— The Kobeissi Letter (@KobeissiLetter) September 13, 2026
As of Friday, Saudi Arabia's East-West pipeline has officially been shut down after recent attacks, putting -4 million barrels of daily oil exports at risk.
Meanwhile, the Bab… pic.twitter.com/S71vSoFand
Pomanjkanje nafte se že kaže pri potrošnikih
Težave na energetskem trgu se že prenašajo tudi na končne izdelke. Ameriški Costco je pri določenih motornih oljih uvedel omejitev nakupa zaradi pomanjkanja ponudbe.
Cena paketa Kirklandovega sintetičnega motornega olja se je po poročanju zvišala z okoli 30 na 58 dolarjev. To je konkreten primer, kako se motnje na naftnem trgu lahko hitro prenesejo v višje stroške za podjetja in gospodinjstva.
Global shortage as a result of the U.S./Israel war on Iran and the closure of the Strait of Hormuz has led to motor oil shortage in the U.S.
— Shadow of Ezra (@ShadowofEzra) September 13, 2026
National retailer, Costco, has imposed a two-per-customer, per-week limit on 10 quarts of Kirkland Signature full-synthetic oil which now… pic.twitter.com/A6ZOKQA1HT
ECB zvišala obrestno mero na 2,5 %
Evropska centralna banka je ključno depozitno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke, z 2,25 % na 2,5 %.
ECB opozarja, da bi lahko konflikt na Bližnjem vzhodu, višje cene energije in druge geopolitične napetosti inflacijo dlje časa ohranjali nad njenim 2-odstotnim ciljem. Za evropsko gospodarstvo tako nastaja zahtevna kombinacija višje inflacije, šibkejše gospodarske rasti in dražjega financiranja.
Trump napovedal 5.000 dolarjev vsakemu odraslemu Američanu
Donald Trump je napovedal, da bi ob ohranitvi republikanske večine v Kongresu vsak polnoletni državljan ZDA prejel 5.000 dolarjev, če bi bil denar porabljen v ZDA. Ob približno 245 milijonih odraslih državljanov bi potencialna vrednost ukrepa znašala okoli 1,2 bilijona dolarjev.
Predlog še ni sprejet, vprašanje je ali tudi bo, saj bi potreboval podporo Kongresa, njegova morebitna izvedba pa bi lahko močno povečala potrošnjo, povpraševanje in inflacijske pritiske.
Stroški zadolževanja držav G7 najvišji po finančni krizi
Povprečna donosnost 10-letnih državnih obveznic držav G7 se je povzpela na najvišjo raven po svetovni finančni krizi leta 2008. Višje donosnosti pomenijo dražje novo zadolževanje in postopno rast stroškov servisiranja javnega dolga.
Če bodo obrestne mere dalj časa ostale povišane, bodo imele države manj prostora za spodbujanje gospodarstva in financiranje drugih javnih izdatkov.
The average G7 country borrowing cost is at its highest level since the Global Financial Crisis 🚨 pic.twitter.com/pGlhM0bV9X
— Barchart (@Barchart) September 9, 2026
Največji upravljavci premoženja povečujejo izpostavljenost zlatu
Nekateri največji svetovni upravljavci premoženja so po korekciji ponovno začeli povečevati svoje pozicije v zlatu. Med njimi so Amundi, Pictet Asset Management, Robeco in Fidelity International. Njihovi nakupi kažejo, da del institucionalnih vlagateljev nedavni padec cene ocenjuje kot priložnost za povečevanje dolgoročne izpostavljenosti zlatu.
Kitajska že 22. mesec zapored kupuje zlato
Kitajska centralna banka je avgusta kupila dodatnih 20 ton zlata in s tem nakupe podaljšala na 22 zaporednih mesecev. Julija je prav tako kupila 20 ton, junija pa 15 ton. Kitajske zlate rezerve naj bi dosegle približno 2.387 ton. Nadaljevanje nakupov kljub visokim cenam kaže, da Peking zlato obravnava predvsem kot dolgoročno strateško rezervo.
Kitajska zmanjšuje izpostavljenost ameriškim obveznicam
Kitajska že več let postopoma zmanjšuje svoje imetje ameriških državnih obveznic, hkrati pa povečuje zlate rezerve. Gibanje kaže na širši proces diverzifikacije državnih rezerv ter zmanjševanja odvisnosti od ameriškega dolga in dolarja. Napovedi, da bi lahko Kitajska v prihodnjem desetletju prodala vse ameriške obveznice, so za zdaj zgolj projekcije.
Over the next 7 years, China will dump all of their US Treasury reserves and replace them with Gold.
— Fred Krueger (@dotkrueger) September 6, 2026
We are moving into a hard money world. US Treasuries are trash. pic.twitter.com/ybqkm5nGCa
Kitajci namesto nakita vse pogosteje kupujejo investicijsko zlato
Prodaja zlatega nakita na Kitajskem upada, zanimanje kupcev pa se vse bolj preusmerja v zlate palice in kovance. Visoke cene zlata, manj porok in šibkejša potrošnja obremenjujejo tradicionalni trg nakita, medtem ko investicijsko zlato pridobiva pomen kot oblika varčevanja in dolgoročne zaščite premoženja.
Ameriški dolar pred pomembnim tehničnim preizkusom
Indeks ameriškega dolarja DXY se približuje dolgoročni podporni trendni črti, ki sega v obdobje po svetovni finančni krizi. Morebiten preboj pod to območje bi lahko nakazal pomembnejšo spremembo večletnega trenda. Šibkejši dolar bi lahko vplival predvsem na cene surovin, plemenitih kovin in globalne kapitalske tokove.
Surovine pred možnostjo močnejšega cikla
Več kot polovica svetovnih gospodarstev trenutno raste hitreje od svojega dolgoročnega trenda. V preteklosti so podobna obdobja pogosto spremljali večji premiki cen surovin. Zgodovinske primerjave same po sebi ne zagotavljajo ponovitve rasti, vendar kažejo, da bi lahko sinhronizirana svetovna gospodarska aktivnost dodatno podprla povpraševanje po energiji in industrijskih kovinah.
Dogajanje na finančnih trgih postaja vse bolj kompleksno. Višje cene energije, ponovno naraščajoči inflacijski pritiski, dražje financiranje držav, povečano zanimanje za zlato in možnost močnejšega surovinskega cikla kažejo, da se okolje ponovno spreminja.
V takšnih obdobjih je po mojem mnenju še posebej pomembno, da ne spremljamo samo posameznih novic, ampak predvsem širšo sliko in povezave med njimi.
Ključno vprašanje zato ni le, katera naložba bo naslednja rasla, temveč predvsem, ali je vaše premoženje ustrezno strukturirano za različne scenarije, ki se lahko razvijejo v prihodnjih mesecih in letih.
Prav temu je namenjen tudi Herman Finance: boljšemu razumevanju finančnega okolja ter sprejemanju premišljenih odločitev za zaščito in dolgoročno rast premoženja.
V okviru HF Premium posamezne teme, grafe in dogajanje na trgih obravnavam še podrobneje ter dodajam svoj pogled na to, kaj bi lahko posamezni premiki pomenili za vlagatelje in strukturo premoženja.
Pomembno obvestilo
Vse informacije, komentarji, analize, grafi in prikazi v tej vsebini predstavljajo osebna mnenja avtorja oziroma splošne informativne vsebine. Niso prilagojeni posameznemu uporabniku, njegovim ciljem, finančnemu položaju ali naložbenemu profilu. Vsebina ne predstavlja investicijskega svetovanja, osebnega investicijskega priporočila, upravljanja premoženja ali poziva k nakupu oziroma prodaji finančnih instrumentov v smislu ZTFI-1, MiFID II ali druge veljavne zakonodaje. Naložbe vključujejo tveganje izgube kapitala. Pretekla uspešnost ne zagotavlja prihodnjih rezultatov. Vsak uporabnik sprejema svoje odločitve samostojno in na lastno odgovornost.
Želite več podobnih vsebin?
Spremljajte aktualne novice, analize, komentarje in finančne vpoglede s področja gospodarstva, finančnih trgov, plemenitih kovin in zaščite premoženja.