Moj komentar

Spoštovani,

dogajanje v zadnjih dneh je ponovno pokazalo, kako pomembno je razumeti širšo sliko in ne zgolj posameznih naslovov v medijih. Na prvi pogled se novice zdijo nepovezane: močno ameriško poročilo o zaposlovanju, padci na delniških in kripto trgih, korekcija zlata in srebra ter šibki gospodarski podatki iz Evrope. V resnici pa gre za dele iste zgodbe.

V zadnjih letih so finančni trgi delovali v okolju izjemno visoke likvidnosti in pričakovanj, da bodo centralne banke ob vsaki večji gospodarski težavi ponovno priskočile na pomoč z nižjimi obrestnimi merami. To je ustvarilo okolje, v katerem so praktično vsa finančna sredstva – od delnic do nepremičnin in kriptovalut – močno pridobivala na vrednosti.

Današnji izziv za vlagatelje je, da se svet spreminja.

Ameriško gospodarstvo ostaja precej bolj odporno, kot je večina pričakovala. Kljub visokim obrestnim meram trg dela še vedno ustvarja nova delovna mesta, potrošnja ostaja relativno stabilna, inflacija pa se še ni vrnila na ciljno raven ameriške centralne banke. To pomeni, da ima Fed manj razlogov za hitro zniževanje obrestnih mer.

In prav tukaj se skriva razlog za burno reakcijo trgov.

Večina vlagateljev danes ne spremlja zgolj gospodarskih podatkov, ampak predvsem njihov vpliv na prihodnjo politiko centralnih bank. Če je gospodarstvo premočno, lahko Fed ohranja višje obrestne mere dlje časa. Višje obrestne mere pa pomenijo dražji kapital, nižje vrednotenja podjetij in večji pritisk na bolj tvegane naložbe. Zato smo lahko videli skoraj istočasni padec ameriških delnic, tehnološkega sektorja, manjših podjetij, Bitcoina, zlata in srebra. Trgi niso reagirali na slab gospodarski podatek. Reagirali so na zmanjšanje verjetnosti poceni denarja v prihodnosti.

Še posebej zanimivo je spremljati dogajanje na kripto trgu. Bitcoin je v zadnjih letih pogosto predstavljan kot neodvisna alternativa tradicionalnemu finančnemu sistemu. Vendar dogodki zadnjih dni ponovno kažejo, da se v obdobjih zmanjševanja likvidnosti pogosto obnaša podobno kot druga bolj tvegana finančna sredstva. Ko se povečajo pričakovanja glede višjih obrestnih mer, vlagatelji zmanjšujejo izpostavljenost tveganju, kar običajno najprej občutijo najbolj volatilni deli trga.

Po drugi strani Evropa kaže povsem drugačno sliko. Zadnji podatki kažejo, da se je gospodarstvo evroobmočja v prvem četrtletju skrčilo, čeprav je pomemben del tega padca povezan z izjemno revizijo irskega BDP. Kljub temu ostaja dejstvo, da evropska rast že več let zaostaja za ameriško. Produktivnost stagnira, industrija se sooča z višjimi stroški energije, demografski trendi pa postajajo vse manj ugodni.

To ustvarja zanimiv razkorak med ZDA in Evropo. Medtem ko ameriška centralna banka razmišlja predvsem o tem, kako dolgo lahko ohrani višje obrestne mere, Evropska centralna banka vse bolj razmišlja o tem, kako podpreti gospodarsko rast. Posledično lahko v prihodnjih letih spremljamo nadaljnje razhajanje denarne politike na obeh straneh Atlantika.

Za vlagatelje pa je morda najpomembnejše nekaj drugega. Veliki dolgoročni trendi se običajno ne spremenijo zaradi enega samega gospodarskega poročila ali enega samega meseca tržnih gibanj. Globalni dolgovi ostajajo rekordno visoki. Fiskalni primanjkljaji v številnih državah še naprej rastejo. Geopolitična tveganja ostajajo prisotna. Centralne banke po svetu še vedno kupujejo velike količine zlata. Proces prerazporejanja globalnih rezerv poteka naprej.

Zato menim, da trenutna volatilnost ni znak, da se je zgodba zaključila, ampak predvsem opomnik, da pot navzgor nikoli ni linearna. Trgi se gibljejo v ciklih. Obdobja evforije zamenjajo obdobja strahu. Kratkoročna pričakovanja se pogosto spreminjajo iz tedna v teden, medtem ko se dolgoročni trendi spreminjajo bistveno počasneje.

Prav zaradi tega pri našem lastnem upravljanju premoženja vedno poudarjam pomen razpršitve, likvidnosti in dolgoročnega pogleda. Nihče ne more zanesljivo napovedati, kaj bodo trgi naredili prihodnji teden ali prihodnji mesec. Lahko pa ocenimo, kateri dejavniki bodo verjetno vplivali na svet v naslednjih petih ali desetih letih.

Po mojem mnenju bo tudi v prihodnje ključno vprašanje ostalo enako: kako zaščititi in ohraniti kupno moč premoženja v svetu visokih dolgov, geopolitičnih sprememb in vse hitrejših gospodarskih ciklov. Ravno zato verjamem, da bodo znanje, razpršitev premoženja in premišljene finančne odločitve pomembnejši kot kadar koli prej.