Novice
.
ECB zvišale obrestne mere
Svet Evropske centralne banke (ECB) je po pričakovanjih obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk. Depozitna obrestna mera tako po novem znaša 2,25 odstotka, obrestna mera za glavno refinanciranje 2,4 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo pa 2,65 odstotka. Evropska centralna banka (ECB) bo obrestne mere zvišala prvič po septembru 2023.
Digitalni evro: evropski odgovor na ameriško prevlado v plačilnih sistemih
Viceguverner Banke Slovenije Marko Pahor poudarja, da digitalni evro ni namenjen nadzoru državljanov, temveč krepitev evropske finančne suverenosti. Ker danes večina digitalnih plačil v Evropi poteka prek ameriških sistemov Visa in Mastercard, želi Evropska unija z digitalnim evrom vzpostaviti lastno plačilno infrastrukturo ter zmanjšati odvisnost od zunanjih ponudnikov. Za večino uporabnikov naj bi bila sprememba skoraj neopazna, saj bodo še naprej plačevali s karticami ali mobilnimi telefoni, le da bo v ozadju deloval evropski plačilni sistem.
Pahor hkrati zavrača idejo, da bi gotovina v prihodnosti izginila. Čeprav njen delež pri plačilih postopoma upada, ostaja pomemben del finančne varnosti posameznikov. Po njegovem mnenju bi morali ljudje tudi v prihodnje imeti pri sebi nekaj gotovine za vsakodnevne stroške ter doma določeno rezervo za primer izrednih dogodkov, kot so naravne nesreče ali motnje v delovanju elektronskih sistemov.
Singapur želi postati novo globalno središče za trgovanje z zlatom
Singapur pospešeno krepi svojo vlogo na svetovnem trgu plemenitih kovin. Do konca leta 2026 bo tam vzpostavljen nov sistem za poravnavo in kliring poslov z zlatom, v katerem bodo sodelovale nekatere največje svetovne banke, med njimi JPMorgan, Deutsche Bank, DBS in ICBC Standard Bank. Hkrati bo singapurska centralna banka omogočila storitve hrambe zlata za druge centralne banke ter razširila davčne ugodnosti za vlagatelje in družinske pisarne, ki vlagajo v fizične plemenite kovine.
Ta poteza je pomembna predvsem zato, ker kaže na nadaljnjo institucionalizacijo in globalizacijo trga fizičnega zlata. Singapur želi postati ključna povezava med azijskim povpraševanjem in zahodnimi finančnimi trgi ter omogočiti neprekinjeno likvidnost trgovanja med Azijo, Evropo in ZDA. V času, ko centralne banke po svetu povečujejo zlate rezerve, geopolitična tveganja naraščajo, vlagatelji pa iščejo zaščito pred inflacijo in valutnimi tveganji, takšne infrastrukturne investicije kažejo na dolgoročno zaupanje v vlogo zlata v svetovnem finančnem sistemu.
Kitajska pospešuje nakupe zlata
Kitajska centralna banka je maja kupila dodatnih 10 ton zlata, kar predstavlja največji mesečni nakup po januarju 2025. Po aprilskem nakupu 8 ton je to že tretji zaporedni mesec povečevanja zlatih rezerv in hkrati 19. zaporedni mesec neto nakupov – najdaljše obdobje neprekinjenega kopičenja zlata v zadnjem desetletju.
Kitajske uradne zlate rezerve so tako dosegle rekordnih 2.331 ton, zlato pa predstavlja že več kot 9 % vseh deviznih rezerv države. Skupaj s Poljsko in Uzbekistanom ostaja Kitajska med največjimi kupci zlata na svetu, kar potrjuje nadaljevanje globalnega trenda diverzifikacije rezerv stran od ameriškega dolarja in drugih papirnatih valut.
Peter
Herman Finance
Omejitev odgovornosti
Vsebina prispevka je namenjena izključno informiranju in izobraževanju javnosti. Ne predstavlja investicijskega, finančnega, davčnega ali pravnega svetovanja ter ne predstavlja priporočila za nakup, prodajo ali držanje katere koli naložbe, finančnega instrumenta, plemenite kovine ali kriptovalute. Vsak posameznik sprejema svoje odločitve na lastno odgovornost.
Želite dostop do več analiz, grafov in komentarjev?
Širše poglede, analize in komentarje vam omogoča HF Premium. Namenjen je posameznikom, ki želijo še globlje razumeti gospodarske trende, finančne trge, plemenite kovine in dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno zaščito ter rast premoženja.