Ta teden finančni trgi pošiljajo precej mešane, a zelo pomembne signale. Ameriška inflacija ostaja nad ravnmi, ki bi Fedu omogočale povsem sproščeno denarno politiko, medtem ko trg dela kaže vse več znakov ohlajanja. Število prostih delovnih mest se zmanjšuje, pritisk pa se krepi tudi na trgu bolj tveganih podjetniških obveznic, kjer so zahtevani donosi ponovno občutno višji.

Na drugi strani donosnosti ameriških državnih obveznic ostajajo na zelo visokih ravneh, delniški trgi pa se kljub dražjemu denarju še vedno držijo blizu rekordov. Prav ta razkorak je zanimiv, saj pomeni, da so vrednotenja finančnih sredstev vse bolj občutljiva na spremembe likvidnosti, obrestnih mer in volatilnosti. Pri nekaterih sistematičnih strategijah je izpostavljenost delnicam že skoraj rekordna, zato bi lahko večji premik volatilnosti sprožil tudi izrazitejše kapitalske tokove.

Posebej zanimiva ostaja odpornost zlata. Kljub visokim donosnostim obveznic se drži na zelo visokih ravneh, kar kaže, da danes nanj vpliva več dejavnikov kot zgolj realne obrestne mere in ameriški dolar. Pomembno vlogo imajo diverzifikacija rezerv centralnih bank, geopolitična negotovost ter močno fizično povpraševanje iz Azije. Kitajska je samo v prvih osmih mesecih letos uvozila že več kot 1.000 ton zlata.

Pri surovinah ostaja pomembna tudi energija, saj se lahko napetosti pri dizlu in drugih derivatih hitro prenesejo v transportne stroške, proizvodnjo in ponovno v inflacijo. Pri kriptu pa se še naprej lepo vidi povezava med likvidnostjo, ETF-prilivi in cenami.

V ospredju zato ostaja povezava med dolgom, obrestnimi merami, likvidnostjo, vrednotenji finančnih sredstev in realnimi sredstvi. V okolju, kjer je denar bistveno dražji kot v preteklem desetletju, postajata dobra struktura premoženja in dovolj likvidnosti še pomembnejša.